| Kazalo vsebine |
| Fasadne obloge |
| Zunanji ometi |
| Strojni ometi |
| Ročno naneseni ometi |
| Steklene fasade |
| Toplotne izolacije |
| Barva v bivalnem prostoru |
| Psihofizično delovanje barv |
| Optični učinki barve |
| Barvna harmonija |
| Ko se odločamo za obdelavo stropa in sten? |
| Slikopleskarske podlage |
| Pleskarske tehnike |
| Izolacija vlažnih zidov in plesen |
|
Dekorativna obdelava in štukature |
| Barvanje |
| Posebne pleskarske tehnike in dekorativne obdelave |
| Tapete |
| Pluta, keramika, kamen, lesene in druge obloge |
| Protikorozijski premazi |
|
Kovinske protikorozijske prevleke |
| Zaščita lesa na prostem |
| Modifikacija lesa |
| Površinska obdelava pohištva |
|
Vrste premazov za les |
| Obloge iz umetnih materialov |
Urednica:
dr. Jasna Hrovatin, univ. dipl. inž. arh.
Soavtorji:
dr. Martina Zbašnik Senegačnik
dr. Marko Petrič
dr. Miha Humar
Martin Virant
Andrej Stramlič
Lama Petrič
in drugi |
Lektoriranje
Venetia d.o.o. |
Zasnova
in oblikovanje
PoliTRON |
| Obseg: 80
strani |
|
April
2006 |
|
|
 |
 |
|
OBDELAVA POVRŠIN |
|
- - - - - |
|
|
Dejavniki razkroja lesa
Nezaščiten les, ki je zunaj, prej ali slej spremeni barvo, najprej potemni, pozneje posivi. Ta proces je popolnoma naraven in nastane zaradi delovanja UV žarkov na les. Zato se mehanske lastnost lesa bistveno ne poslabšajo, spremeni pa se estetski videz površine. Med biotične dejavnike (dejavnike žive narave) prištevamo bakterije, glive in insekte. Najpomembnejši biotični dejavnik, ki v našem podnebnem pasu razvrednoti največjo maso lesa, so glive razkrojevalke
lesa. Najpomembnejša dejavnika, ki lesne škodljivce...nadaljevanje
v tiskani izdaji |
|
|
Premazi za les
Površinsko diskoloracijo lahko
učinkovito preprečimo z uporabo
površinskih premazov za les.
Zavedati se moramo, da imajo
premazi za zunanjo uporabo drugač
no sestavo kakor tisti za notranjo.
Premazom za zunanjo uporabo
so lahko dodani UV-absorberji
in biocidi
...nadaljevanje
v tiskani izdaji |
 |
|
|
Razlika med zaščito lesa in površinskimi premazi za les
Površinski premazi (laki, lazure, barve) ščitijo les primarno pred abiotičnimi dejavniki (UV-sevanje, vlaga). Premaz predstavlja oviro, ki upočasnjuje uravnoteženje vlažnosti lesa glede na zunanje pogoje, zato je krčenje in nabrekanje premazanega lesa manjše od dimenzijskih sprememb lesa. Vendar pa površinski premazi na |
 |
| lesu prej ali slej razpokajo in skozi razpoke v les lahko vdre voda. Voda v lesu izvaja na premaz s spodnje strani pritisk in premaz, še posebno če je bila njegova prepustnost za vlago zelo nizka, začne odstopati od podlage. Voda prek premaza iz lesa težko izhlapi, zato se v lesu lahko vzpostavijo ugodni pogoji za rast gliv. Najprej se pod lakom pojavijo obarvanja (glive modrivke),
pozneje pa razkraja
...nadaljevanje
v tiskani izdaji |
|
|
Postopki zaščite lesa
Na kakovost zaščite bistveno vpliva postopek zaščite lesa. Pri nanašanju zaščitnih pripravkov s premazovanjem aktivne učinkovine ne prodrejo prav globoko. Tudi večkratno premazovanje bistveno ne izboljša prodiranja zaščitnih sredstev v les. S premazovanjem prepojimo le zunanji milimeter površine. Ker je veliko razpok pri lesu na prostem globljih od enega milimetra, lahko razumemo, zakaj premazovanje lesa ni najučinkovitejši postopek zaščite. Skozi razpoke v nezaščiteno sredico lesa prodre vlaga in spore gliv, zato se hitro razvije trohnoba.
Tudi s kratkotrajnim potapljanjem dosežemo primerljiv učinek kot pri
premazovanju. Nekoliko učinkovitejše je nanašanje z brizganjem, saj v tem
primeru zaščitni pripravki prodrejo tudi v razpoke, ki jih s premazovanjem ali
potapljanjem ne dosežemo. Med dolgotrajnim potapljanjem biocidi prodrejo že
globlje v les, kar bistveno izboljša zaščito površine. Najboljšo zaščito
zagotovimo z globinsko impregnacijo. Edino globinska impregnacija zagotavlja
zaščito
...nadaljevanje
v tiskani izdaji |
|
|
Biocidi za zaščito lesa
Najkakovostnejšo zaščito lesa lahko dosežemo z ustreznim postopkom zaščite in pravilno izbiro biocidnega pripravka. Pred uporabo zaščitnih pripravkov moramo nujno poskrbeti za osebno varnost in okolje. Ostankov zaščitnih pripravkov ne zavržemo. Prav tako moramo poskrbeti za odpadno embalažo. Za zaščito lesa uporabljajmo samo registrirane zaščitne pripravke. V |
 |
| zadnjih letih se je v Sloveniji razširilo premazovanje lesa z odpadnim motornim oljem. Les, premazan z motornim oljem, je videti neugledno, olje se iz lesa počasi izpira in zastruplja zemljo in podtalnico. Zato je uporaba motornega olja v okoljskem
...nadaljevanje
v tiskani izdaji |
|
|
Zaščita lesa pred ognjem
Poleg gliv in insektov les v našem podnebnem pasu ogroža tudi ogenj. Večina komercialnih pripravkov, dostopnih na našem trgu, se nanaša s premazovanjem. Ognjevarni premaz se v stiku z ognjem napihne in tvori izolativno plast, ki bistveno upočasni segrevanje lesa. Ognjevarni premazi se večinoma uporabljajo za zaščito ostrešij, počitniških prikolic, požarnih sten in vrat. |
|
|
Modifikacija lesa
Kaj je modifikacija lesa? Stene lesnih celic so sestavljene iz celuloze, hemiceluloze in lignina. Z modifikacijo teh molekul se spremenijo nekatere lastnosti lesa. Zmanjša se zmožnost vpijanja vlage, zato pa tudi nabrekanje in krčenje. |
 |
| Tako se zmanjša možnost okužbe z lesnimi glivami. Po drugi strani pa zaradi spremenjene kemične zgradbe lesa glive ali insekti modificiranega lesa ne prepoznajo več kot vir hrane. Z modifikacijo lignina lahko povečamo tudi odpornost lesa proti razgradnji z UV-žarki.
Poznamo naslednje postopke modifikacije lesa: modifikacija z encimi, kemična
modifikacija in termična modifikacija. Najbolj so razviti postopki termične
modifikacije lesa.
...nadaljevanje
v tiskani izdaji |
|
|
|
|
|
|
|
OBDELAVA POVRŠIN |
|
- - - - - |
|